Slovarček tujk

Ali veste, da so vitamini nujni za številne funkcije v našem telesu?

Za normalno delovanje in razvoj celic naš organizem potrebuje vitamine − skupino pomembnih organskih spojin. Vitamini omogočajo sproščanje energije iz hrane in jo naredijo dostopno za organizem.

Ker organizem ni zmožen proizvesti vitaminov oziroma tisti, ki jih lahko proizvede, najpogosteje ne zadoščajo, jih največ vnesemo s hrano. Sodobna prehrana pa žal pogosto ne vsebuje vseh potrebnih vitaminov. Če nam s hrano ne uspe vnesti dovolj vitaminov in mineralov, jih je treba nadomestiti z vitaminskimi pripravki.

Danes poznamo 13 vitaminov. Nekateri od njih, na primer vitamini A, E, D in K, so topni le v maščobah. Drugi, na primer vitamin C in vitamini skupine B, pa so topni v vodi. Vitamine, topne v maščobah, hranimo v organizmu dlje kot tiste, ki so topni v vodi. Ravno zato je zelo pomembno redno vnašanje vitamina C in vitaminov B kompleksa.

    Acetil koencim A je skupni posrednik, ki ima ključno vlogo pri prenosu ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, vsebuje pa koencim A.

    Alfakaroten je karotenoid, ki je v koreninasti zelenjavi in določenih vrstah zelene zelenjave. Za razliko od betakarotena se precej manj pretvarja v vitamin A v telesu. Raziskave so pokazale, da je poleg betakarotena več vrst karotenoidov z antioksidacijskim delovanjem koristno za organizem.

    Alfatokoferol je oblika vitamina E.

    Aminokisline so sestavni del proteinov, delimo pa jih na esencialne in neesencialne. Esencialnih aminokislin (arginin, histidin, levcin, izolevcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan in valin) organizem ne more proizvesti sam, ampak jih moramo vnašati s prehrano. Neesencialne aminokisline so prav tako pomembne za zdravje in se lahko sintetizirajo v našem organizmu, razen v izrednih situacijah, ko postanejo pogojno esencialne.

    Antioksidacijski vitamini so tisti vitamini, ki imajo antioksidacijsko delovanje, kar pomeni, da nevtralizirajo proste radikale. Najbolj znani antioksidacijski vitamini so betakaroten (vitamin A), vitamin C in vitamin E.

    Antioksidanti so snovi, ki lahko zaradi specifičnih lastnosti zajezijo verižne reakcije škodljivih prostih radikalov ter tako varujejo celice in tkiva pred poškodbami.

    Askorbinska kislina ali vitamin C je vitamin, topen v vodi, ki prispeva k normalnemu ustvarjanju kolagena za normalno funkcijo dlesni, hrustanca, zob, kosti, ožilja in kože. Askorbinska kislina povečuje absorpcijo železa in deluje kot antioksidant, prispeva pa tudi k normalni funkciji imunskega sistema.

    Adenozin trifosfat je osnovna oblika energije, shranjene v organizmu. ATP je »skladišče energije« in pomeni vitalno povezavo med energijsko porabo (izgorevanje maščob) in energijsko zahtevnimi procesi, kot so delovanje mišic, biosinteza in transportni procesi.

    B-kompleks je termin za vitamine skupine B, ki so topni v vodi; tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, piridoksin, biotin, folna kislina in kobalamin.

    Najpogostejši karatenoid v naravi in prekurzor v maščobi topnega vitamina A je v rastlinski hrani značilno oranžne, rdeče, rumene in temno zelene barve. Betakaroten odlikuje močna aktivnost provitamina A.

    Biološka uporabnost odraža stopnjo prebave in absorpcije bioloških aktivnih spojin ter splošni učinek v telesu.

    Biotin je vitamin B-kompleksa, ki je topen v vodi in je znan kot vitamin H oziroma B7. Čeprav obstaja osem različnih oblik biotina, se le D-biotin pojavlja v naravni obliki in ima značilno delovanje vitamina. Biotin je ključni koencim, ki pomaga pri proizvodnji maščobnih kislin in pri oksidaciji ogljikovih hidratov in maščob, potrebnih za vzdrževanje telesne temperature in energije.

    Bor je element v sledeh, ki sodeluje pri presnovi kosti, vpliva pa na presnovo kalcija in magnezija ter pravilno funkcijo celičnih membran. Priporočen dnevni vnos tega minerala ni določen.

    Kalcij je najpogostejši esencialni mineral, ki je potreben za ohranjanje normalnih kosti in zob. Prispeva k normalni funkciji mišic in normalnemu živčnemu prenosu, sodeluje pa tudi pri uravnavanju deljenja in diferenciacije celic. Poleg tega prispeva k normalni funkciji prebavnih encimov.

    Ogljikovi hidrati so velike biološke molekule ali makromolekule, ki jih imenujemo makrohranila in so sestavljene iz ogljikovih (C), vodikovih (H) in kisikovih (O) atomov. Imenujemo jih tudi saharidi ali sladkorji. Ogljikovi hidrati so glavno presnovno gorivo rastlin, živali in človeka ter se morajo vnašati s hrano.

    Karotenoidi so rumeni do rdeči pigmenti, ki so pogosto razširjeni v rastlinah. To so pigmenti, topni v maščobah, ki jih najdemo v oranžnem, rumenem, rdečem in zelenem sadju ter zelenjavi in imajo vlogo zaščite pred nenehno izpostavljenostjo sončnim ultravijoličnim (UV) žarkom in ustvarjanjem prostih radikalov. Poznamo 600 karotenoidov, od tega jih je približno 50 v užitnem sadju in zelenjavi. Najbolj znani predstavniki karotenoidov so α-karoten, β-karoten, likopen, lutein, astaksantin in zeaksantin.

    Klorid je pomemben elektrolit z negativnim nabojem v zunajceličnih tekočinah, potreben za ravnovesje tekočine in elektrolitov. Poleg tega je sestavni del želodčnega soka. Pomanjkanje klorida neizogibno povzroča tudi izgubo natrija, kar ustvari elektrolitsko neravnovesje. S prehranskega stališča klorid vnašamo skoraj izključno prek natrijevega klorida (jedilne soli), najdemo pa ga v industrijski predelani hrani.

    Vitamin D3 je najpomembnejša oblika vitamina D živalskega porekla, kemijski naziv pa je kolekalciferol.

    Krom je pomemben element v sledeh, ki prispeva k normalni presnovi makrohranil (ogljikovih hidratov, lipidov in proteinov). Prispeva tudi k ohranitvi normalne ravni glukoze v krvi.

    Kobalamin (vitamin B12) pripada B-kompleksu, odlikuje pa ga kompleksna prstanasta struktura s kobaltom v sredini. Kobalamin sodeluje pri procesu deljenja celic ter prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema, normalni psihološki funkciji, k normalnemu ustvarjanju rdečih krvnih celic in normalni presnovi ustvarjanja energije. Pomemben je za sintezo genetskega materiala (DNK) in je povezan z delovanjem presnove folne kisline.

    Element v sledeh, potreben za sintezo kobalamina.

    Koencim je organski kofaktor, potreben za delovanje določenih encimov. Pogosto kot komponento vsebuje vitamin.

    Koencim A nastaja s sintezo ATP-ja, pantotenske kisline in cisteamina ter prehaja v ključne presnovne poti, kot sta oksidacija maščobnih kislin (β-oksidacija) in Krebsov cikel.

    Anorganski ion ali koencim, potreben za delovanje encima.

    Kolagen je netopen protein, ki je osnovni gradnik kož, las, nohtov, kosti in veznega tkivo. Za njegovo sintezo je potrebna askorbinska kislina.

    Baker je pomemben element v sledeh, pogosto razširjen v biološkem tkivu, kjer se najpogosteje pojavi v obliki encimskega organskega kompleksa. Encimi z bakrom so pogosto vključeni v različne presnovne reakcije, kot je prenos kisika, ki omogoča celično dihanje in ustvarjanje energije. Baker sodeluje tudi pri integraciji železa v hemoglobin.

    Pomanjkanje pomembnih hranljivih snovi, kot so vitamini, lahko povzroči podhranjenost, pa tudi avitaminozo, ki se klinično kaže kot resne bolezni, na primer rahitis, pelagra in beriberi.

    Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je genetski material celice in se nahaja v jedru. Njena funkcija je nadzor genetskih procesov in upravljanje celičnih procesov.

    Vsi procesi našega življenja zahtevajo energijo. Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine v hrani so gorivo, ki ga organizem potrebuje za izvajanje teh procesov. Energijo iz hrane je treba pretvoriti v energijo, ki se z lahkoto uporablja v organizmu za vse aktivnosti. To obliko shranjene energije imenujemo tudi ATP (adenozin trifosfat). Vitamini in minerali imajo ključno vlogo pri proizvodnji energije iz hrane, tj. pri pretvarjanju hrane v energijo oziroma ATP.

    Encimi so substance, večinoma proteini, ki pospešujejo kemično reakcijo, ampak se med reakcijo ne spreminjajo. Encimi pospešujejo telesne reakcije tudi več milijonkrat ter so prvi pogoj za življenje. Pogosto potrebujejo vitamine in minerale ter koencime in kofaktorje.

    Maščoba je kemična spojina, ki vsebuje eno ali več maščobnih kislin. Maščobe so ena od treh najpomembnejših sestavin hrane (drugi dve sta beljakovine ali proteini in ogljikovi hidrati) in so pomemben vir energije. V organizmu zagotavljajo dvakrat več energije po gramu v primerjavi s proteini ali ogljikovimi hidrati.

    Fluor je element v sledeh, ki prispeva k ohranjanju mineralizacije zob. Pomembnost fluorida kot pomembne hranljive snovi je bila predmet polemik, kljub temu pa je zaradi pomembnega učinka na zdravje zob koristen element za človekov organizem.

    Folna kislina, znana tudi kot vitamin B9, spada v kompleks B-vitaminov. Potrebujemo jo za normalen rast in razvoj, ima pa tudi vlogo pri procesu deljenja celic. Folna kislina je zelo pomembna za dober potek nosečnosti in razvoj zarodka, z dodatnim vnosom folne kisline se poveča tudi raven folatov matere. Nizka raven folatov matere je dejavnik tveganja za razvoj poškodb nevralne cevi zarodka v razvoju. V metabolizmu folat deluje skupaj z vitaminoma B6 in B12.

    Prosti radikali so nestabilne in visokoreaktivne spojine, ki vsebujejo enega ali več neuparjenih elektronov (elektroni so najpogosteje v paru). Prosti radikali se sproščajo v telesu prek normalnih presnovnih procesov, nastanejo pa zaradi izpostavljenosti cigaretnemu dimu, onesnaženi okolici in UV-sevanju. Prosti radikali so najpogosteje kisikove spojine, imenujemo jih tudi reaktivne kisikove spojine (ROS, reactive oxigen species). Prosti radikali poškodujejo DNK, proteine, lipide in celično membrano. Po mnenju znanstvenikov lahko povečana količina prostih radikalov v organizmu poveča tveganje za nastanek degenerativnih bolezni in pospeši proces staranja.

    Zdravilna rastlina Ginkgo biloba se v kitajski medicini uporablja že 5000 let, in sicer za ohranjanje in izboljšanje mentalnih sposobnosti ter zdravljenje dihalnih poti. Od leta 1950 potekajo raziskave uporabe ginkga v medicinske namene. Raziskuje zdravilne učinke izvlečka rastlinskih listov.

    Gre sicer za tri različne rastline, toda vse skupaj imenujemo ginseng: azijski ali korejski ginseng (Panax ginseng), ameriški ginseng (Panax quinqefolium) in sibirski ginseng (Eleutherococcus senticosus). Zadnji niti ni podoben ginsengu, toda ruski znanstveniki menijo, da ima enak učinek. Izvleček korenine Panax ginseng se od nekdaj uporablja v tradicionalni kitajski medicini za ponovno vzpostavljanje oziroma izboljšanje dobrega razpoloženja. Ginseng se lahko v večjem delu sveta kupi kot prehransko dopolnilo.

    Glukoza je enostaven ogljikov hidrat, sestavljen iz šestih atomov ogljika, ki so razporejeni v strukturi prstana.

    Glikogen je velik polisaharid, sestavljen iz glukoznih verig. Tvori velike rezerve ogljikovih hidratov pri živalih. Navedene rezerve ogljikovih hidratov se najprej hranijo v jetrih in mišicah. Glikogen se sintetizira in v skladu s potrebami organizma pretvarja v energijo.

    Hemoglobin vsebuje železo in je sestavni del rdečih krvnih zrnc. Deluje kot prenašalec kisika iz pljuč v tkiva, ki ga potrebujejo na primer za presnovo oziroma za pretvarjanje hrane v energijo.

    Zelišča so naravno, zdravilno sredstvo, proizvedeno iz cele rastline ali njenih delov; korenine, listov, semen, stebla in drugih delov. Kitajska medicina je še vedno zasnovana na zeliščih, ki postajajo sestavni del številnih evropskih naravnih zdravil.

    In vitro je latinski izraz, dobesedni prevod je v steklu, in se nanaša na biološko testiranje, ki se izvaja izven živega organizma, na primer v epruveti.

    In vivo se nanaša na biološko testiranje, ki se izvaja na živih organizmih, tj. na ljudeh in živalih.

    Jod je element v sledeh in je sestavni del hormona ščitnih žlez; tiroksina in triodtironina. Hormoni ščitnice zaradi vpliva na uravnavanje rasti in razvoja organizma ter bazalni metabolizem imajo posebno vlogo v presnovi. Najbolj znan simptom pomanjkanja joda je golšavost.

    Ion je atom ali skupina atomov, ki je dobila električni naboj z dobivanjem ali izgubo enega ali več elektronov.

    Železo je majhna, toda najpomembnejša komponenta hemoglobina. Kot sestavina hemoglobina železo prenaša kisik v vse celice v organizmu. Skoraj ves kisik, ki ga celice potrebujejo za življenjske procese, pride do njih prek hemoglobina, vsebovanega v eritrocitih. V telesu imamo 20.000 milijard rdečih krvnih zrnc in vsako minuto se jih proizvede 115 milijonov. Železo ima med drugim vlogo pri procesu deljenja celic in prispeva k normalnemu metabolizmu ustvarjanja energije. Ženske v rodni dobi imajo povečano potrebo po železu.

    Lipidi so kemične spojine, za katero je značilno, da niso topni v vodi. Lipidom pravimo tudi maščobe.

    Magnezij je mineral, ki ima ključno vlogo pri številnih osnovnih celičnih reakcijah. Glavna funkcija magnezija je aktiviranje določenih encimov, posebej tistih, ki so vezani na presnovo ogljikovih hidratov, ter tistih, potrebnih za sintezo maščobnih kislin in proteinov. Magnezij ima nalogo ohranjati električni potencial v živčnih in mišičnih membranah. Pomemben je za uravnavanje pravilnega srčnega ritma in prenosa živčnih dražljajev. Magnezij nadzoruje številne celične funkcije. Sodeluje pri nastanku beljakovin, ustvarjanju in delovanju DNK ter skladiščenju in pretvarjanju energije v ATP. Magnezij je v procesih organizma tesno povezan s kalcijem in fosforjem. To je peti mineral, poleg kalcija, fosforja, kalija in natrija. Čeprav je približno 70 % magnezija v zobeh in kosteh, ima preostalih 30 % magnezija najpomembnejše funkcije. Ta manjši del magnezija je v celicah mehkega tkiva in v tekočini okrog teh celic.

    Mangan je element v sledeh, potreben za številne ključne encime, ki proizvajajo energijo. Mangan je nujno potreben za kosti ter za tvorbo krvi, živčne funkcije in presnovo beljakovin. Sodeluje pri ustvarjanju in razgradnji beljakovin in nukleinskih kislin (DNK, RNK) ter pri presnovi aminokislin, ki so vključene v prenos živčnih dražljajev. Mangan je torej potreben tudi za izgradnjo verige RNK (ribonukleinska kislina).

    Mikrogram − metrična merilna enota, 1/1.000.000 gramov.

    Menakinon je sinonim za vitamin K2, ki ga sintetizirajo bakterije v prebavnem sistemu ljudi in številnih živali.

    Metabolizem (presnova) je skupek vseh kemičnih in fizičnih sprememb, ki potekajo v organizmu ter omogočajo njegovo rast in funkcioniranje.

    Miligram − metrična merilna enota, 1/1000 gramov.

    Minerali so anorganske snovi, kar pomeni, da niso niti živalskega niti rastlinskega porekla. Imajo ključno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij. Delujejo kot katalizatorji v živčnem sistemu, sodelujejo pri krčenju mišic in pri presnovi hranljivih snovi iz živil. Uravnavajo elektrolitsko ravnovesje in proizvodnjo hormonov ter krepijo skeletno strukturo. Najpomembnejši minerali so kalcij, magnezij in fosfor.

    Molibden je element v sledeh in je ključna sestavina vsaj treh encimov: ksantin-oksidaze, aldehid-oksidaze in sulfid-oksidaze. Te trije encimi so vključeni v metabolizem DNK in RNK ter proizvodnjo sečne kisline.

    Multivitamin ali multimineral je formulacija, ki vsebuje več vitaminov ali mineralov.

    Izraz niacin se nanaša na nikotinsko kislino in njene derivate nikotinamide, ki se pojavijo v naravi. Ta vitamin prispeva k normalni presnovi ustvarjanja energije ter ohranjanju normalne kože in sluznice.

    Nikelj je element v sledeh. Deluje lahko kot kofaktor ali strukturni element v posebnih koencimih. Takšne encime najdemo v bakterijah, gobah, rastlinah in nevretenčarjih. Lahko ima funkcijo, ki vključuje uporabo kobalamina in/ali folne kisline (ti vitamini vplivajo na znake pomanjkanja niklja pri podganah). Nikelj ni esencialen, zato ni priporočenega dnevnega vnosa za ta element v sledeh.

    Pantotenska kislina je vitamin B-kompleksa, ki je sestavni del koencima CoA. Ima ključno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, zato je pomembna pri ohranjanju in obnovi vseh celic in tkiv. Druga pomembna vloga pantotenske kisline je njen prispevek pri sintezi maščobnih kislin.

    Peptidi so linearne verige dveh ali več aminokislin, kovalentno vezanih s kemičnimi vezmi, ki jih imenujemo peptidne vezi.

    Fosfor je mineralna komponenta kostne mase. Pri odraslem človeku je približno 85 % fosforja v kosteh. To je drugi najpogostejši mineral v organizmu in ga najdemo v vsaki celici. Potreben je za nemoteno delovanje mišic in živčnega sistema ter je strukturni element kosti in zob. Potreben je tudi za metabolične procese vseh celic, za aktiviranje številnih drugih hranljivih snovi ter skladiščenje energije in spojin, ki sproščajo energijo. Fosfor predstavlja približno en odstotek celotne telesne mase, skupaj z maščobami pa tvori fosfolipide, ki so sestavni del celičnih membran.

    Sinonim za vitamin K1, najdemo ga v rastlinah.

    Kalij je elektrolit, ki vpliva na uravnavanje ravnovesja vode v organizmu. Naš organizem vsebuje dvakrat več kalija kot natrija. Približno 98 % skupne količine kalija je v naših celicah. Zelo male količine kalija so v plazmi in medcelični tekočini, ampak fiziološko gledano so zelo pomembne. Kalij je glavni kation (pozitivno naelektren ion) celične tekočine. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju delovanja srca, mišic, živčnega sistema in vsake posamezne celice v organizmu. Uravnava tudi kislo-bazično ravnovesje v krvi in tkivih. Pomembno vlogo ima pri vzdrževanju normalnega krvnega pritiska.

    Protein je makromolekula, sestavljena iz ene ali več verig polipeptidov, vsaka pa ima specifično zaporedje aminokislin, povezanih s peptidnimi vezmi. Proteini so glavni vir »gradbenega materiala« za mišice, kri, kožo, lase, nohte in notranje organe. Posamezne specifične beljakovine delujejo kot encimi.

    Provitamin A je predhodnik vitamina A. Le tisti karotenoidi, ki se lahko pretvorijo v retinol, delujejo kot vitamin A.

    Izraz vitamin B6 se uporablja za skupino spojin, ki so metabolično zamenljivi. To so piridoksol (alkohol), piridoksal (aldehid) in piridoksamin (amin). Piridoksin ima vlogo koencima pri razgradnji in izkoristku ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Lajša sproščanje glikogena, da bi se iz jeter in mišic dobila energija. Sodeluje tudi pri izkoriščanju energije v možganih in živčnem tkivu ter je vitalnega pomena za uravnavanje centralnega živčnega sistema.

    Kratica PDV (PDV = priporočeni dnevni vnos) pomeni priporočen dnevni vnos hranljivih snovi v organizem. Potrebe po vitaminih in mineralih so določene na podlagi znanstvenih raziskav, ki so proučevale povezavo med vnosom posamičnih hranil in ohranjanjem zdravja oziroma preprečevanjem bolezni pri zdravi populaciji. Podroben prikaz priporočenega dnevnega vnosa vitamina in minerala v Evropski uniji je definiran z Uredbo EU št. 1169/2011 (O informiranju potrošnikov o hrani). Pri določenih bolezenskih stanjih so lahko potrebe po posameznih hranilih povečane.

    RE oziroma retinol ekvivalent je merilo za aktivnost vitamina A, ki se uporablja v prehranskih standardih. En RE je enako 1 mg retinola ali 6 mg betakarotena.

    Rdečim krvnim zrncem pripada vsaka celica, ki vsebuje hemoglobin. Njihova naloga je prenos kisika do tkiva, zaslužna pa so tudi za rdečo barvo krvi.

    Retinol je eden od dveh glavnih oblik vitamina A. Pogosto se uporablja kot sinonim za vitamin A.

    Riboflavin ali vitamin B2 je vitamin B-kompleksa, ki deluje kot koencim. Njegova naloga je aktiviranje razgradnje in koriščenja ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Riboflavin je zelo pomemben za celično oksidacijo ter je potreben za zdravje kože in oči.

    Ribonukleinska kislina (RNK) je genski material v celici, ki uravnava sintezo proteinov.

    Selen je pomemben element v sledeh. V neorganski obliki ga najdemo v zemlji. Rastline in mikroorganizmi pretvarjajo selen v naravno organsko obliko, ki je edini pravi vir te hranljive snovi za človeka. Selen najdemo predvsem v encimih, ki v telesu delujejo kot antioksidanti. Relativno veliko količino selena vsebuje sperma.

    Silicij je element v sledeh. Tkiva, kot so ožilje, tetive, koža, vezivno tkivo, roženica in beločnica, vsebujejo relativno velike količine silicija. Medtem ko askorbinska kislina deluje kot katalizator v ustvarjanju kolagena, je silicij pravzaprav strukturni del kolagena. Vsebuje snovi za izgradnjo hrustanca, nujen pa je za strukturo vezivnih tkiv, za pravilno rast in razvoj ter za pravilno strukturo kosti. Priporočeni dnevni vnos za silicij ni določen.

    Natrij je eden od ključnih elektrolitov. Naš organizem uravnava in hrani potrebne količine natrija. Če je natrija preveč, se v organizmu začne zadrževati voda, kar lahko pripelje do edema. Premalo natrija pa povzroča pomanjkanje tekočine v telesu, kar se kaže v obliki dehidracije. Organizem odrasle osebe vsebuje povprečno več kot 100 g natrija. Majhna količina natrija prehaja v notranjost celic, večina natrija pa je v tekočini v neposredni bližini celic, kjer je glavni kation (pozitivno naelektren ion).

    Vloga natrija v zunajcelični tekočini je ohranjanje osmotskega ravnovesja (pravilno razmerje med ioni, vsebovanimi v celični in zunajcelični tekočini) in volumna zunajcelične tekočine. Natrij je pomemben tudi za uravnavanje kislo-bazičnega ravnovesja in membranskega potenciala celic, pomembno vlogo pa ima tudi pri aktivnih procesih prenosa, ki vodijo skozi celične membrane.

    Tiamin je vitamin B-kompleksa (B1), ki je topen v vodi. Znan je tudi kot anevrin, ki preprečuje bolezen beriberi. Tiamin deluje kot koencim, potreben za pretvorbo ogljikovih hidratov v energijo. Zelo pomemben je pri delovanju živčnega sistema in mišic, tudi srčne mišice.

    Kositer je element v sledeh. Raziskave na podganah so pokazale, da se posledice pomanjkanja kositra kažejo kot upočasnjena rast, zmanjšan učinek hrane (organizem hrano slabše pretvarja v energijo), slabši odziv na zvok oziroma hrup ter spremembe koncentracije mineralov v različnih organih. Prehranske potrebe po kositru so zelo majhne, ker je naravno prisoten v hrani, vodi in zraku, zato ni priporočenega dnevnega vnosa zanj.

    Element v sledeh je anorganski kemični element, ki ga organizem potrebuje v manjših količinah − le v sledeh. Nutricionisti za minerale uporabljajo izraz makromineral, mikromineral ali element v sledeh, odvisno od količine minerala, potrebnega za organizem. Primeri so železo, baker, cink ...

    UL je največji dovoljeni vnos določene hranljive snovi, ki ne pomeni nikakršnega tveganja oziroma nima škodljivega učinka na zdravje ljudi.

    Vanadij je element v sledeh. Raziskave na živalih so pokazale upočasnjeno rast in oslabljeno reproduktivno funkcijo tistih živali, ki so vnašale hrano, revno z vanadijem. Prehranske potrebe po vanadiju, če sploh obstajajo, so zelo majhne, zato ni priporočenega dnevnega vnosa zanj.

    Vitamini so organske snovi, ki so potrebne v zelo majhnih količinah, so pa pomembne za normalno fiziološko funkcioniranje organizma in metabolizem. Večinoma jih ne moremo sintetizirati, temveč jih je treba vnašati s hrano. Vitamini so naravne sestavine hrane. Nezadosten vnos vitamina v telo lahko povzroči specifične sindrome in bolezni vitaminskega pomanjkanja, kot je skorbut ali rahitis. Vitamini uravnavajo presnovne procese, toda ne oskrbujejo organizma z energijo niti ne delujejo kot viri energije.

    V maščobah topen vitamin A nastopa v dveh osnovnih oblikah; kot naravni retinol − živalskega porekla ter v obliki karotenoida (provitamin) − rastlinskega izvora. Ima pomembno vlogo pri rasti, diferenciaciji in obnovi telesnega tkiva, varuje celične membrane in je zelo pomemben za kožo. Pomembno vlogo ima tudi za normalno rast ter tvorbo kosti in zob. Prav tako je pomemben za vid, posebej nočni.

    glej tiamin

    glej riboflavin

    glej niacin

    glej pantotenska kislina

    glej piridoksin
     

    glej biotin

    glej folna kislina
     

    glej kobalamin
     

    glej askorbinska kislina.

    Vitamin D je splošni naziv za steroidno skupino spojin, topnih v maščobah, ki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju mineralnega ravnovesja v organizmu. Uravnava količino kalcija in fosforja v krvi, ker izboljšuje njihovo absorpcijo in koriščenje. Potreben je za normalno rast ter izgradnjo kosti in zob. S prehrano in prehranskimi dopolnili vnašamo dve obliki vitamina D – ergokalciferol (vitamin D2) iz rastlinskega izvora in kolekalciferol (vitamin D3) iz živalskega izvora.

    Vitamin E vključuje osem v maščobah topnih spojin, ki jih lahko najdemo v naravi. Alfatokoferol je najpogostejša in biološko najaktivnejša naravna oblika vitamina E. Kot antioksidant pomaga pri zaščiti celične membrane, lipoproteinov, maščob in vitamina A pred napadom prostih radikalov. Pomaga ohraniti rdeča krvna zrnca ter varuje pred boleznimi srca, sive mrene in posameznimi oblikami raka.

    glej biotin
     

    V maščobah topen vitamin K se večinoma pojavlja v dveh oblikah (glej filokinon (K1) in menakinon (K2)). Vitamin K ima pomembno vlogo pri oblikovanju protrombina in najmanj petih drugih proteinov, pomembnih pri procesu koagulacije krvi. Čeprav je potreben tudi za biosintezo posameznih beljakovin v plazmi, kosteh in ledvicah, se njegovo pomanjkanje kaže kot motnja koagulacije krvi.

    Cink je pomemben element v sledeh. Potreben je za delovanje encimov. Obstaja več kot 100 encimov, ki za pravilno delovanje potrebujejo cink. Ti encimi imajo pomembno vlogo pri presnovi energije in beljakovin ter tvorbi kolagena, razgradnji alkohola in spolnem dozorevanju. Cink je pomemben za imunski sistem, pomaga organizmu absorbirati vitamin A ter sodeluje pri izgradnji kosti in zob. V celičnem jedru najdemo cinkove DNK proteine, t. i. cinkove prste.

    Supradyn®Energija je dostopen brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah .

    Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet

     Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet 

    Oskrbite se z novo energijo in poživite svoje življenje.

    Več informacij

    Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet

    Supradyn® Energija, 30 filmsko obloženih tablet 

    Oskrbite se z novo energijo in poživite svoje življenje.

    Več informacij

    Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet

    Supradyn® IMUNO  

    Zmagovalna kombinacija za odpornost.

    Več informacij

    Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet

    Supradyn® Kids  

    Ponudite svojemu otroku dodatne vitamine

    Več informacij

    Supradyn® Energija, 30 šumečih tablet

    Supradyn® Energija 50+, 30 filmsko obloženih tablet 

    Ne občutite svojih let, občutite svojo energijo.

    Več informacij