ALJA HORVAT, OBLIKOVALKA

Kapljica barve, ki navdihuje.

Mlada simpatična Mariborčanka, prejemnica nagrade Elle Fashion Award Young talent, s svojimi ilustracijami navdihuje in nagovarja tako domače kot tuje občinstvo. Med drugim je tudi nagrajenka Forbesovega seznama »30 under 30« v kategoriji Art & Culture.

Nas je navdihnila, naj tudi tebe!

Pogosto slišimo, da ljudje iščejo svoje poslanstvo. Bi zase rekla, da si ga našla, mu slediš?
Najbolj uživam, ko ustvarjam, saj sem tip človeka, ki ni zadovoljen, če počne le eno stvar. To v praksi pomeni, da mora biti moje delo precej raznoliko in srečo imam, da mi to, kar počnem, to raznolikost tudi omogoča in mi nikoli ni zares dolgčas. Bi rekla, da sem našla svoje poslanstvo in ja, mu tudi sledim.

Rekla bi, da si oseba, ki živi in razvija svoj potencial. Kako k temu spodbujaš tudi druge?
Mislim, da s tem, ko jim pokažem, da lahko od tega, kar te resnično veseli in v čemer uživaš, tudi živiš, se s tem preživljaš.

S svojim delom pripoveduješ zgodbe, ženske recimo prikazuješ v njihovi drugačnosti, da bi se sprejele takšne, kot so. Kakšne odzive na tovrstne ilustracije prejemaš od njih?
Mnogokrat se mi oglasijo, zahvalijo, mi sporočijo, da so se prepoznale v mojem delu. Tega se vedno razveselim.

Kakšen je tvoj pogled na socialna omrežja, ki vedno bolj krojijo in vplivajo na našo javno podobo, določajo standarde idealov, kakšni bi morali biti?
Že od majhnega se spomnim, kako so nam revije določale ideale, kasneje so to vlogo prevzela socialna omrežja, zato se mi zdi pomembno, da umetniki s svojim delom ljudem pokažemo, da ne obstaja zgolj en ideal, temveč da ima vsak človek svoj, drugačen pogled in ideal. Ravno v tem vidim čar bivanja, v naši raznolikosti, medtem ko nas socialna omrežja delajo enake.

Kdaj se odločiš, da je neka ilustracija končana? Kako stroga si do sebe in koliko perfekcionistke se skriva v tebi?
Uf, precej, bi rekla, da preveč. (smeh). Čez čas sem se naučila, da moram s perfekcionistko v sebi skleniti nek kompromis. Nekje sem nekoč prebrala, da je bolje, če ustvarimo neko ilustracijo stokrat in ni popolna, kot da ustvarimo zgolj eno, »popolno«, saj se skozi sto stvaritev veliko več naučiš. In to je ta moj kompromis.

Jemlješ to kot dobro ali slabo?
Bi rekla, da je dobro. No, vsaj upam. Ker če bi stremela k popolnosti, bi najbrž ustvarila zgolj 5 odstotkov del, tako pa jih je mnogo več, nepopolnih.

Si kdaj želela odnehati? Kaj ti je ponovno vrnilo motivacijo?
Seveda sem že imela slabe dni, sploh takrat, ko ni šlo vse tako, kot sem si zamislila.

Kot vemo, kadar nam gre nekaj malo narobe, nam gre potem vse narobe, čeprav kasneje ugotovimo, da v resnici ni čisto tako in je to zgolj naš občutek. Takrat radi pozabimo na vse pozitivne stvari, ki se nam dogajajo in opazimo le tiste slabe. V težkih trenutkih se spomnim, da sem ponosna na življenje, ki sem ga ustvarila in v bistvu je to moja največja motivacija.

Si se kdaj zatekla v ilustracijo kot oporo pri reševanju življenjskih stisk? Da je to tvoj nedotakljivi svet, kjer se počutiš varno, doma?
Vsekakor. Ustvarjanje je zame pobeg v nek drug svet. Risanje, oblikovanje produktov in vse, kar spada k mojemu delu. Ko ustvarjam, se počutim najbolj doma.

Kaj je na simbolni ravni tvoja kapljica znoja, ki dokazuje, da daješ vse od sebe?
Takrat, ko se dam cela v ilustracijo in je stranka, ki končno delo prejme od mene, zadovoljna.

Kako sprejmeš kritiko, da tvoje delo ni vsem všeč?
Kar se tega tiče sem zelo občutljiva, zato o tem raje ne razmišljam in se s tem ne obremenjujem. Zavedam se, da nič ne bom rešila, spremenila, če se bom obremenjevala, zato raje odmislim.

Od umetnikov mnogokrat slišimo, da čakajo na navdih, da ni vsak dan enak, da navdih pride ali ne in da pri ustvarjanju upoštevajo ta val navdiha. Kako je s tem pri tebi?
Mislim, da v času, v katerem živimo, nimamo ravno tega luksuza, da bi lahko čakali na navdih, saj smo omejeni s časovnimi roki naročnikov. Zame to deluje, saj, kadar sem pod tem pritiskom, možgani delajo sto na uro in navadno se takrat zgodijo najboljše stvari. Včasih pač ne moreš čakati in te v navdih »prisilijo« zunanje okoliščine.

Iz česa je po tvojem mnenju sestavljen uspeh?
Zame uspeh ni plača na koncu meseca, saj mi ogromno pomeni tudi prosti čas in ljudje, s katerimi sem obkrožena. Uspeh je, da si zadovoljen s sabo, z življenjem, ki ga živiš.

Imaš za druge ženske kakšno sporočilo ali motivacijo, ki bi jim jo predala?
Nikoli ne obupaj, ker če obupaš, nikoli ne izveš, kaj vse bi se še lahko zgodilo in kaj vse bi lahko dosegla.

Sliši se res klišejsko, je pa resnično. Zdi se mi, da ljudje pogosto prehitro obupamo. Moramo sprejeti, da so v življenju tako vzponi kot padci in da se moramo naučiti jadrati skozi vse.

CH-20220804-70